Dihur, ki so ga udomačili že Grki in Rimljani

Dihur (Mustela putorius furo) je sesalec iz družine Musteldae, kot je podlasica, polec, kun ali jazbec. V nasprotju s splošnim prepričanjem ne spada v družino glodalcev . Domači dihur v naravi ne obstaja, gre za podvrsto, ki so jo gojili ljudje. Inteligenten, živahen, družaben, domači dihur je idealen hišni ljubljenček. Po drugi strani pa mu pomaga lovski nagon, ponavadi ugrizne v primeru nenadnih gibov okoli sebe. Zelo je navezan na družinske člane, ki ga vzgajajo, še bolj pa na tistega, ki ga neguje in hrani.

Domači dihur, ki so ga udomačili že Grki in Rimljani

  • Velikost: 33 cm do 40 cm
  • Teža: 0,9 kg do 1,1 kg
  • Pričakovana življenjska doba: 8 do 10 let
  • Obdobje brejosti: 42 dni

Izvor in značilnosti domačega dihurja

Dihurje so v Evropi pred približno 2000 leti udomačili Grki in Rimljani. Domači dihur je zelo podoben svojemu divjemu predniku, poletu. Tako kot slednja tudi njegova koža oddaja prepoznaven in moteč mošusni vonj, ki ga lahko odstranimo s sterilizacijo domačega dihurja.

Ima podolgovato telo in kratke noge, vsaka s po 5 kremplji. Je plenilec, katerega čeljust je obložena s 4 velikimi očmi. Krzno domačega dihurja je najpogosteje obarvano v pesek. Lahko pa je tudi črne, bele ali čokoladne barve.

Domači dihur ima sloves tatu. Uspešno je ohranil to značilnost svojih divjih prednikov, ki so svoj plen skrivali v svojih brlogih. Tako v hiši ukrade vse predmete, ki se mu zdijo zanimivi, in jih skrije na skrivno mesto.

Kako skrbeti za svojega dihurja?

Domači dihur se zaradi majhnosti, še posebej, ko je še mlad, prikrade po hiši. Zato je treba biti pozoren na vse "pasti", kot so na primer električne žice, ki ga lahko poškodujejo. Iz istih razlogov in ker ga radovednost lahko privede do bega, je priporočljivo, da ga s povodcem in s pasom odpeljete ven. Za dom je ovratnica s zvončkom lahko koristna pri iskanju domačega dihurja. Zelo igriv, na voljo mora imeti ustrezne igrače. Ko poje vse, kar najde, se na primer izogibajte vsem plastičnim igračam, ker obstaja nevarnost, da bi pogoltnili koščke.

Pazi na svojega dihurja

Kakšen življenjski prostor za domačega dihurja?

Kletka je najboljši življenjski prostor domačega dihurja. Če rad pohajkuje po hiši, je v njegovi kletki večino svojega časa in tam, kjer je najbolj varen. Kletka s kovinskimi palicami je kot nalašč za namestitev domačega dihurja. Po drugi strani pa njenega dna ne smemo pregledati, ker bi lahko poškodoval noge. Kletko je treba urediti z majhnim zavetjem za spanje, ki je najljubša zabava domačega dihurja. Za svoje poslovanje potrebuje tudi zaboj. Namestitev neke vrste majhne kadi bo cenil domači dihur, ki se rad igra z vodo.

Kakšno hrano dati svojemu dihurju?

Domači dihur je mesojed in potrebuje hrano predvsem živalskega izvora, ki je popolnoma uravnotežena. Hrano zelo hitro asimilira, zato jo mora imeti nenehno na razpolago. Domači dihur je pogosto, a vsakič malo. Daleč najbolj primerna je posebna hrana za gospodinjske dihurje, ki se prodaja v trgovinah. Voda je zanj bistvenega pomena. Pomembno je, da ga ima domači dihur vedno na dosegu roke.

Beli dihur

Zdravje dihurja: kaj morate vedeti

So robustni, zdravi hišni ljubljenčki, če živijo na zdravem kraju, kjer se lahko prosto igrajo in sprehajajo in kjer imajo pravilno prehrano. Domači dihur preživi velik del časa v spanju, kar je ena od njegovih značilnosti. Močno priporočamo cepljenje, zlasti proti gripi in steklini. Nekatere bolezni so lahko zelo pogoste pri domačih belih dihurjih: bolezen nadledvične žleze, alevtska bolezen, ki jo povzroči virus ali celo kuga, virusna bolezen, ki je lahko usodna.

Razmnoževanje dihurja

Po uspešno opravljeni paritvi je nosečnost približno 42 dni. Zaželeno je, da samica rodi v svoji kletki, saj bi sicer lahko svoje mladiče skrivala v hiši na kraju, ki ga ni mogoče najti. V povprečju oživi 8 belih dihurjev, vendar lahko to število naraste tudi do 18, ki jih doji od rojstva.

Sorodni Izdelki